Udeležencem bo pohod ostal v lepem spominu, saj je bilo vreme lepo in sončno, primerno za hojo v naravi. Poleg tega pa so spoznavali zanimivosti naših krajev ter doživljali kulturno krajino Magajnove literarne poti, z ogledom njegove spominske sobe, prisluhnili Magajnovim mislim, ki jih je prebrala Helena. V obliki kamišibaja pa poslušali pravljico o Brkonju Čeljustniku, ki jo je pripovedovala Vesna Marion. Okrog 30 pohodnikov je s planinskim vodnikom Planinskega društva Sežana, Marijanom Drožina, nadaljevalo pot na vrh Vremščice.  Jaz pa sem vse ostale pohodnike, ki jih je  bilo nekaj čez  60,  popeljala še do reke Reke in cerkve Marijinega Vnebovzetja. Čez cesto so naši pohodniški skupini pomagali gasilci iz Gasilskega društva Divača. V skupini so bili  najmlajši planinci iz Vrtca v Sežani,  skupaj s starši in mentoricama, Vando in Ireno, sledili so učenci iz podružnične šole v Vremah, skupaj s starši in njihovimi učitelji ter vsi ostali, ki so prehodili krajšo traso poti. V Marijini cerkvi je nekaj zanimivosti o njej povedala Jana, nakar smo s pohodom zaključili v fameljski dvorani, kjer je sledil kulturni program, ki ga je pripravilo naše društvo. Z butajem sta Povestico o punčki Maji in Marjetki povedali Taja in Ema, Vesna pa je ponovila pripoved o Brkonju Čeljustniku. V programu je sodeloval tudi France Magajna s svojo pesmijo o reki Reki in Vremski dolini. Nismo pozabili tudi na podelitev pohval članom Športnega društva Ruj Divača, ki so deset let sodelovali in pomagali pri organizaciji pohoda, med njimi tudi Ivko Spetič Magajna. Lana, ki je povezovala program je nazadnje predstavila še Jana Škamperleta, ki je zaigral nekaj viž na harmoniko ter povabila otroke, da se pridružijo delavnicam, na katerih so izdelovali punčko Majo, lepili marjetice ter raka Dolgokraka. Pri delu so jih usmerjale učiteljice vremske šole Katja, Andreja in Jožica. Prireditvi se je pridružila tudi ravnateljica šole, Damijana Gustinčič in povedala, da so vremski učenci danes imeli delovno soboto, ki bi jo sicer imeli v soboto, 7. aprila in pohvalila organizacijo celotne prireditve. Seveda je bilo za lačne in žejne tudi poskrbljeno. Okrepčali so se z Ančkino joto ter pecivom, ki sta ga pripravili Mileni, članici aktiva Kmečkih žena iz Sežane.  Nekoliko pozneje, po 14. uri, so se v dvorani pridružili pohodniki, ki so v celoti opravili Magajnovo pot. V dvorani smo letos imeli prvič tudi stojnico s promocijskem materialom, izdelke na temo Brkonje Čeljustnika in pisatelja Bogomirja Magajne, kamenčke z magnetki, lesene gravirane ploščice ter vrečke z Magajnovim portretom. To je bil letos 11. pohod, ki ga je pred tem 10. let uspešno vodilo ŠD Ruj iz Divače. MFF