SPOZNAVALI KULTURNO DEDIŠČINO CERKVA

Precej vroč dan smo imeli organizatorji na izobraževalno-romarskem dnevu, kjer smo spoznavali zgodovino in kulturno dediščino naših sakralnih objektov, cerkva, začenši v Divači pri cerkvi Antona Puščavnika pa vse do cerkve Marijinega vnebovzetja v Vremskem Britofu. Pohod smo pričeli ob 8. uri in ga zaključili ob 14. 30. Udeležilo se ga je 22 pohodnikov. V lanskem letu, na dan opasila v Dolnjih Ležečah, 16. junija 2019 smo na to temo organizirali prvi pohod in ga poimenovali “Romanje k fari”. Določili smo traso, ki je potekala od cerkvice sv. Trojice v Dolnjih Ležečah do cerkve sv. Helene v Gradišču, se spustili v sotesko reke Reke, se povzpeli do razvalin gradu na Školju, pot nadaljevali k cerkvi sv. Tomaža v Famljah kjer je bil krajši kulturni program s pogostitvijo. Pot se je nadaljevala do cerkve sv. Lovrenca v Vremskem Britofu ter zaključila pri farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Letos smo izbrali drugo smer in pričeli v Divači pri cerkvi sv. Antona Puščavnika, kjer nam je marsikaj zanimivega prebral in povedal Lucijan Dubrovič iz Donjih Ležeč, strokovne razlage pa je podala konservatorka Minka Osojnik, odgovorna za sakralno dediščino na Zavodu za kulturno dediščino Nova Gorica. Pot nas je vodila mimo cerkve sv. Trojice v Dolnjih Ležečah, kjer smo se spomnili lanskoletnih razlag ter nadaljevali po senčni, pohodni poti do Škocjana. Nekaj zanimivih razlag o rastlinah in živalih na tem območju sta nam podali biologinja Irena Dolgan Požrl ter naravovarstvenica Sitka Tepeh. V cerkvi sv. Kancijana sta o dediščini te cerkve spregovorili arheologinja Špela Prunk ter konservatorka Minka Osojnik. Tu sta se nam pridružila še dva pohodnika, domačina iz Zavrhka. Skozi vas Naklo smo nadaljevali pot do cerkve sv Mavricija ali sv Brikcija. Zapise domačink Mahorčičeve-Bzkove in Babičeve je podala etnologinja Darja Kranjc, o legendah in rekih o tej cerkvi, ki jih je zapisala Majda Peršolja pa sem kar jaz povedala. V razlago se je poleg Minke Osojnik vključila tudi konservatorka Katarina Brezigar, ki je opravljala konservatorstvo fresk v tej cerkvi. Nekaj senčne poti smo imeli še do potoka Sušice in naprej do škofeljskega pokopališča, nato pa nas je grelo vse do cerkve sv. Križa na Škofljah. Tu nas je počakal domačin Zdravko Škrlj, zaslužen mož, ki skrbi za sakralno dediščino cerkve v svoji vasi in za krasitev jaslic v Marijini cerkvi, ki so daleč naokoli najbolj estetske in vredne ogleda. Pozdravila nas je tudi Anu Kahuna, predsednica Odbora za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke, ki deluje znotraj Parka Škocjanske jame. Njene besede so se nas zelo dotaknile, saj je prava oseba, ki ji pomen naše dediščine zelo veliko pomeni in se zna s prekrasnimi besedami dotakniti prav vsakogar. Pridružil se nam je tudi župnik Slavko Obed in spodobilo se je, da smo v senci cerkve imeli zaslužen obrok, testenine z ragu in zelenjavno omako, ki nam ga je pripravila članica našega društva Ana Prelc. Po krajši poti smo jo čez škofeljski jez reke Reke mahnili proti Marijini cerkvi, kjer nam je župnik Slavko povedal vse o praznovanju Velikega Šmarna ali Marijinega Vnebovzetja, ki se ga slavi 15. avgusta. Strokovne razlage je dodala še Minka, Špela pa se je s skromnimi darilci ozahvalila vsem, ki so pomagali, da je dan izživel kar se da poučno in prijetno. Tudi jaz se v imenu vseh organizatorjev vsem najlepše zahvaljujem, predvsem pa pohodnikom, ki so bili z nami. V Divačo smo se odpeljali z avtobusom domačina Čepar iz Škofelj. Mirjam FF