Pravljico je otrokom prebrala Anica Franetič, ki so jo po branju ob ilustracijah tudi obnovili. Jelenjad najraje živi v gozdu, medtem, ko je bil jelen Jarko v živalski vrt pripeljan iz daljne Kitajske. Najraje je imel otroke. Ti so si ga trumoma ogledovali, se z njim pogovarjali, mu peli, nekega dne pa mu je uspelo preskočiti ograjo in zbežati. Na popotovanju skozi gozdove in vasi je marsikaj doživel. Tudi to, da je skupina otrok, ki ga je obiskovala v živalskem vrtu v gozdu krasila novoletno jelko s korenjem, repo, šopi sena in drugimi dobrotami. To je bila novoletna jelka za živali. Ko so živali iz gozda pojedle vse dobrote, je postal jelen žalosten. Vrnil se je v svoj živalski vrt. Tu so ga čakali otroci, ga obdarili s korenjem, repo in tudi igračami. Peli so mu pesmico,tiho, tiho pada sneg, nam otrokom je lepo in lepo je bilo tudi jelenu Jarku.
Na veliko začudenje je po pravljici v prostor vstopil tudi lovec Nikola Juraševič iz Famelj, ki je bil nedavno tudi predsednik LD Timav Vreme. Otrokom je povedal vse o tem, kako lovske družine s svojimi člani skrbijo za živali v gozdu, kako pomembno je sožitje živali in človeka in še marsikaj poučnega, tudi to, da se mladiče ne sme prijemati, sicer jih mati lahko zapusti. Otroci so to kar so podoživljali tudi izrazili skozi risbo. MFF