Južna železnica je 577 km dolga železniška proga na relaciji Dunaj-Maribor-Celje-Ljubljana-Postojna-Divača-Trst. Gradnja le-te se je začela v Avstrijskem cesarstvu leta 1839, z namenom vzpostaviti prometno povezavo z razvijajočo se luko v Trstu. Gradnjo je vodil inženir Karl von Ghega. V šestnajstih letih so uspeli zgraditi celotno progo, ki je po vsej relaciji dvotirna in narejena zelo kakovostno. Za izgradnjo proge čez Kras so se odločili zaradi krajše in cenejše hitrejše izvedbe. Najzahtevnejši del je bil med Košano in Gornjimi Ležečami saj so morali zgraditi 6 tunelov skupne dolžine 2432 m. Med gradnjo so odkrili vodne vire in vodo iz teh pri Gornjih Ležečah zajeli v dva vodna zbiralnika. Od tod so jo speljali po vodovodnih ceveh po 40,2 km dolgi trasi do Nabrežine, kar je omogočalo zadostno preskrbo vlakov. Za napajanje parnih lokomotiv je bila zaželena čim bolj mehka voda in to je bil tudi razlog, da so zgradili železniško postajo Gornje Ležeče.

Progo so slavnostno preizkusili 20.11.1856 leta z izletno vožnjo v Postojno, na kateri je bil prisoten tudi sam Franc Jožef., uradno pa so jo svečano odprli 27.7.1857. S prihodom železnice, ki je kraje povezala z evropskimi središči je omogočala stike in trgovino, izboljšala se je komunikacija in gospodarski razvoj. Odprla so se nova delovna mest, ob železnici se je začela razvijati industrija, premogovništvo in novo socialno življenje, furmanstvo pa se je začelo opuščati.

VIRI:
VIR: Pokrajinki arhiv Koper, Park Škocjanske jame Slovenija, Odbor za varstvo kulturne dediščine v Biosfernem območju Kras in porečju Reke, ( BOK)

VIRI: iz matičnih knjig župnije Vreme povzel France Baraga, poglavja iz knjige Klelije Potokar, Vremska dolina med Krasom in Brkini, avtorji Karel Rustja, Spomin na graditelje naših prog, Železniška proga skozi Divačo, Nova proga, oktober 2004, Karel Rustja, Železnica v Divači, Anton Melik, Slovensko Primorje, Ljubljana 1960, str. 225-226