V sklopu 18. občinskega praznika Občine Divača smo bili organizatorji otvoritve kiparskih del Janka Sila, ki je bila v četrtek, 29. junija. Pred predstavitvijo avtorjevega življenja in dela je naša dramska skupina odigrala odlomek iz pravljice ” Brknja Čeljustnik”. Janka so pred rezanjem traku pozdravili še županja občine, Alenka Štrucl Dovgan, ravnateljica osnovne šole dr. Bogomira Magajne, Damijana Gustinčič in njegov dobri prijatelj iz Maribora Srečko Ornik, dolgoletni predsednik vseslovenskega društva “Detel”. Gospod Srečko Ornik nosi naslov viteza kulture na Madžarskem, za prizadevno delo sodelovanja Slovenije in Madžarske na kulturnem področju. Objavljam tudi govor, ki sem ga imela na tej otvoritvi:

Lepo pozdravljeni vsi, ki ste danes tu z nami,  na enem izmed dogodkov ob praznovanju naše Občine Divača. Pozdravljen, dragi Janko Sila, moj kolega in večletni sodelavec na OŠ dr. Bogomirja Magajne, kjer sva poučevala športno vzgojo šolskih otrok, ti dečke, jaz pa deklice. Ne bi rada preveč zašla na najino športno področje, ne morem pa mimo tega, da ne bi omenila tvojih uspehov, ki si jih z učenci in učenkami ter mladimi športniki dosegal  na področju  tekmovanj  v  košarki v Ženskem košarkarskem klubu Cimos Senožeče in Košarkarskem klubu Kraški zidar Sežana. Izven poklicne poti si namenil ogromno svojega prostega časa za treninge in tekmovanja, obenem pa se predajal tudi svoji umetniški žilici tako, da smo te občani  spoznavali preko športnih uspehov in  tudi preko tvojega ustvarjalnega dela. Že kot šolar si pokazal talent na področju risanja in slikanja, kasneje si  rad oblikoval, rezbaril ter  kiparil ter ostal zvest rezbarjenju in oblikovanju lesa  vse do današnjega dne.                            

Danes smo tu, pri tebi doma v krogu tvoje družine in prijateljev, sovaščanov ter povabljenih gostov ,  da skupaj  z našo županjo, Alenko Štrucl Dovgan slavnostno odpremo tvoj razstavni prostor z stvaritvami, ki jih želiš pokazati vsem nam in tudi bodočim obiskovalcem. Nekatere tvoje  izdelke smo spoznali že  leta 1979 v Divači na skupni razstavi s slikarjem Stojanom Zafredom in kiparjem Bojanom Štokljem, obeh umetnikov  iz Divače, kasneje tudi na več razstavah ter na eni večjih razstav  reliefov  v lesu, s katerimi si se predstavil  v Kobilarni Lipica leta 2003. Takratno obdobje, ko je Polona Škodič, likovna kritičarka podala ugodno mnenje, si zaključil serijo reliefov » Mlini in žage na reki Reki«. Z rezbarjenjem in oblikovanjem lesenih skulptur si začel nekako v letu 1996 in te svoje stvaritve takrat tudi v Lipici samostojno razstavil. Ta svoja dela si predstavil tudi na vseslovenski razstavi na Ptuju in bil nagrajen s tretjim mestom. Takrat je bila tudi prava spodbuda, da si pričel z novimi stvaritvami, saj si dobil potrditev, da spadaš med boljše rezbarje v slovenskem prostoru. Spoznaval si nekatere zelo dobre stvaritelje, med drugim tudi gospoda Srečka Ornika, dolgoletnega predsednika vseslovenskega društva » Detelj«in tvojega velikega prijatelja s katerim sta začela  sodelovati. Gospod Srečko Ornik nosi naslov viteza kulture na Madžarskem. Ta naziv je dobil za prizadevno delo sodelovanja obeh držav, Slovenije in Madžarske na kulturnem področju. Je pa tudi pobudnik zasaditve naše najstarejše trte v Mariboru po celem svetu. Gospoda Srečka prav prijazno pozdravljam.                                                                                                                                                   Nadaljujem z našim ustvarjalcem Jankom Sila, ki je povedal, da z delom večjih skulptur nisi imel večjih izkušenj, si pa dobival vabila za kiparske tabore V Sloveniji, na Madžarskem, na Slovaškem, v Romuniji in v Ukrajini. Na mnogih od teh taborov si tudi sodeloval.

Nedavno si mi zaupal, da z leti poleg fizične moči  upade tudi ustvarjalna moč. A svoje misli si povzel z besedami: »Kar je v meni ustvarjalne moči ostalo, sem jo zadnja leta vložil v svoje življenjsko delo z naslovom » Brkonja Čeljustnik«,  junaka  iz pravljice našega literata, pisatelje  dr. Bogomira Magajne, rojenega v Gornjih Vremah.  Pravljično bitje zrcali tudi stvarni svet, s svojo nadnaravno močjo, ki se iz dobrosrčnega orjaka, ki je rad pomagal in zatiral zlo, spremeni v hudobca, ki ljudem v Vremski dolini svojo dobroto vrača z zlom. Nad ljudi, ki so ga razočarali in mu med spanjem porezali prelepe dolge brke je pošiljal Triglavega zmaja Triglava, raka Dolgokraka ter hudobne vile in škrate. V pravljici, ki se konča s srečnim koncem– dobrota premaga zlo in briše zablode ter morije preteklega časa v lepšo sedanjost in prihodnost.«                                                                                                                                                      Te čudovite skulpture iz lesa  si postavil na svojem vrtu in marsikdo se za njimi ozira, se ustavlja, jih fotografira in si jih želi pobližje ogledati. To pa še ni vse, v notranjosti razstavnega prostora pa so razstavljeni reliefi in skulpture, ki so dejansko nastajali vsa ta leta, ko si v svojem ustvarjalne opusu bil zaljubljen v les- v to žlahtno in popolno stvaritev prirode, ki je vdahnila človeštvu in našemu planetu življenje,  tebi dragi kolega pa v življenju neprecenljivo  vrednoto v ustvarjanju.

Del te pravljice so nam v uvodnem delu prikazali člani naše ljubiteljske dramske skupine društva TKŠD Urbanščica iz Vrem: Miran Furlan, Miha Pipan, Lana Furlan ter vodja skupine Tjaša Trampuž. Pred rezanjem traku pa prisluhnimo še mladim glasbenikom Brkinske godbe 2000, ki jih vodi Tomaž Škamperle.  Povabim tudi našo županjo Občine Divača , Alenko Štrucl Dovgan, da pozdravi avtorja in seveda Srečka Ornika in še ravnateljico OŠ Dmijano Gustinčič.