Društvo organizira turistične prireditve, med katerima sta bili v preteklosti znana » Vremski praznik ter Vremsko opasilo«. Med prireditvami je vsakoletna organizacija pustovanja za otroke, prireditev ob 8. marcu-mednarodnem dnevu žena, organizacija tradicionalnega pohoda po Magajnovi poti, sledijo delovne akcije, predavanja, delavnice, organizacija dedka Mraza ter prireditve z gostovanjem sorodnih gledaliških skupin, pevskih in glasbenih skupin. Organizirane so tudi vsakoletne strokovne ekskurzije z ogledi primerov dobrih praks.
RUDARJENJE – RUDNIK ČRNEGA PREMOGA
Ležišča črnega premoga so bila znana v Vremski dolini še pred Napoleonovimi vojnami. Tega so začeli izkoriščati že davnega leta 1778. Pravico na tri kope je prva pridobila Družba rafinerije trsnega sladkorja na Reki in sicer na rudnem polju Lona pri Famljah, pod vasjo Vremski Britof in na hribu Gaberk pri Betanjski ogradi. V katastrskih občinah Škoflje in Vremski Britof-Famlje so odkrili pet slojev liburnijskega črnega premoga v kozinskih plasteh na krednem apnencu.
Društvo TKŠD Urbanščica je v prenovljenem rudniškem objektu Rudnik Vreme leta 2020 uredilo muzejsko zbirko premogovništva na vremskem.
Ogled muzejske zbirke po dogovoru: na telefon, 031 817 676 ali na e-pošto mirjam.franetic@gmail.com
VODNI VIRI IN DEDIŠČINA JUŽNE ŽELEZNICE
Južna železnica je kot ena prvih povezala ljudi, narode, kraje in pokrajine. Voda, ki omogoča življenje je bila v tistem času pomembna tudi za obratovanje parnih lokomotiv. Ustvarjalci Južne železnice so znali mojstrsko povezati naravne danosti, kamen, vodo in les in jih povezali v kulturno dobrino, ki danes živi v mnogih oblikah kot kulturna dediščina.
Vodni zbiralniki-»Tajhi«
Zbiralniki so služili za akumulacijo vode, ki so jo potrebovali za oskrbo parnih lokomotiv ter za najstarejši vodovod Gornje Ležeče – Nabrežina. Oba sta zapuščena in dokaj zaraščena. Nad železniško postajo Gornje Ležeče je manjši Vodni zbiralnik I z akumulacijo 8390 kubičnih metrov, nekoliko bolj oddaljen od vasi pa je blizu železniškega predora v smeri proti Vremam Vodni zbiralnik II, ki sprejme 14 990 kubičnih metrov vode.
Vodarna Draga
Po prvi svetovni vojni je začel železniški promet naraščati in z njim potreba po vodi za parne lokomotive, zato so italijanske železnice-Ferrovie dello Stato Italiano začele uporabljati dodatno vodo iz reke Reke in zgradilo vodarno Draga, ki je dopolnjevala sistem vodnih zbiralnikov. Ker je bilo črpanje vode s črpalkami v rezervoarje 165 m visoko in 2089 metrov daleč drago je dobila vodarna ime »Draga«. Oprema strojnice v vodarni je še ohranjena. Črpalki sta poganjala dva dieselska motorja, narejena v tovarni Franco Tosi v Milanu. Iz železniške postaje Gornje Ležeče so gorivo za pogon teh motorjev v vodarno spuščali po posebnem cevovodu. Pravijo, da je bil to prvi »naftovod« pri nas. Lastniki objekta so »Slovenske železnice«.
Ogled omenjene tehniške dediščine je možen po dogovoru: na telefon, 031 817 676 ali na e-pošto mirjam.franetic@gmail.com
ŠPITAL
Gradnja železniške proge Ljubljana-Trst je terjala veliko naporov in tudi človeških življenj. Blizu vodnega zajetja Ješevnik se nad vasjo Dolnje Vreme nahaja Špital. Tam je bilo v času gradnje proge barakarsko naselje delavcev z družinami. V bližini je bila oskrbna bolnišnica, (po nemško so ji rekli »špital«), zraven nje pa pokopališče. Tu je pokopanih kar 155 graditeljev te železniške proge, ki so pomrli zaradi bolezni ali izčrpanosti. Špital obeležuje več kot 160 let star železni križ, nekoliko nižje pa spominsko obeležje, ki so ga postavili krajani Dolnjih Vrem.
Možen je individualen ogled nad vasjo Dolnje Vreme, po označeni Magajnovi poti do odcepa table Špital.
178 STOPNIC NA NEKDANJE VREMSKO POSTAJALIŠČE
Vaščani Dolnjih Vrem so do leta 1958 s prostovoljnim delom uredili in dokončali pot s 178 stopnicami, ob stopnicah je potekala tudi električna razsvetljava tako, da so jih ljudje koristili tudi v temi. Do postaje so hodili kar po treh poteh. Postajališče je v Vremah delovalo dobrih 50 let, leta 1998 so postajališče ukinili, leta 2007 pa objekt porušili.
Ker se jih ni uporabljalo so se popolnoma zarasle in bile očem zakrite vse do leta 2022, ko je mlada družina iz Dolnjih Vrem začela s čiščenjem stopnic. Njihova akcija je postala odmevna tako, da je privabila k naslednji delovni akciji še vaščane Dolnjih Vrem, člane društva TKŠD Urbanščica ter ostali prostovoljce. Dokončalo se je s čiščenjem, nasutjem peska ter tudi s strojno mehanizacijo. Ostali so načrti, da se dotrajane stopnice dokončno obnovi in uredi tematsko pot z informativno tablo. Sledila je uspešna prijava na občinski participativni proračun za leto 2023.
Tematska pot je v izdelavi in bo dokončana v letu 2023.
Individualen ogled je možen skozi vas Dolnje Vreme, pri drugem kamnitem koritu in smerni tabli Magajnova pot krenemo v levo navzgor proti železniški progi. Po prehojeni razdalji, cca 300 m so na levi strani vidne stopnice.
DOMAČIJA LITERATOV MAGAJNA V GORNJIH VREMAH
Po Magajnovi krožni poti pridemo iz Famelj v vas Gornje Vreme, k hiši literatov Magajna, bratov Franceta Magajne in Bogomirja Magajne ter njunega nečaka Ivka Spetiča- Magajne. France Magajna, je bil slovenski novinar, urednik, pisatelj in sadjar.
V spomin na domače literate prireja društvo TKŠD Urbanščica v mesecu marcu vsakoletni Magajnov pohod na Vremščico.
Domačijo Magajnovih si je možno ogledati na tradicionalni Magajnov pohod v mesecu marcu ali v dogovoru z nečakom Ivkom Spetičem Magajna, telefon: 040 565 623
CERKEV SV. URBANA NA VREMŠČICI
Na Gori, na koncu položnega slemena , na nadmorski višini okrog 1000 m stoji obnovljena cerkvica na ostankih zidov prvotne cerkve, vkopanih globoko v skalovit breg.
Po sedanjem vedenju je najbolj upravičena domneva, da je cerkvica sv. Urbana nastala na prehodu iz romanike v gotiko. Po ustnem izročilu naj bi cerkev čuvala velika kača črnica in prav zato so bila vrata cerkve vedno odprta. Obnova cerkve se je začela v letih 2005 do 2009. S prostovoljnim delom so gradnjo cerkve dokončali in jo blagoslovili 24. maja 2009.
Zunanjost cerkve si lahko ogledamo individualno, skupinski ogled notranjosti cerkve pa v dogovoru s Košansko župnijo.
TEMATSKA POT »PO POTI VODNIH ZAKLADOV«
Iz Vremske doline po soteski reke Reke v Park Škocjanske jame do ledenice in
kalov v Danah pri Divači.
Pot se prične pri kalu v vasi Famlje pri Vremskem Britofu in zaključi v vasi Dane pri
Divači.
Na tej poti spoznavamo različne vodne vire, od stoječih voda (kalov ali mlak) do
vodnih zbiralnikov in reke Reke, ki pod Škocjanom ponikne v globine Škocjanskih
jam.
- Pot je primerna za vse starosti, le da se razdaljo lahko prilagodi za krajši ogled ali pa za ogled v celoti. Najbolje je, da se z enim avtom zapeljemo v Matavun in ga pustimo na parkirišču pri gostišču Mahnič in informacijskem centru Parka Škocjanskih jam, z drugim avtomobilom pa se odpeljemo v vas Famlje. Lažje je z avtobusom, ki nas lahko počaka na zaključku poti.
- Začetek poti: v vasi Famlje, dolžina poti je 13 km
- Število vsebinskih točk: 12 Potreben čas za ogled: celotna pot 5 ur, za družine z otroki priporočamo ogled v dveh krajših etapah, ( Famlje-Matavun-Famlje) ali ( Matavun- Dane pri Divači-Matavun).
- Zloženka: manjša zgibanka ali zemljevid Vremska dolina-Brkini
- Vodenje: Mirjam Frankovič Franetič, vodnica PZS ( 031 817 676, mirjam.franetic@gmail.com) , Joško Valenčič, varuh kalov ( 031 652 769, dane4divaca@gmail.com)